NJENO SLOVO
Objavil/a drenovka 16.10.2007 pod Aktualno
Prišlo je jutro slovesa,
poslovljala se je,
saj hitela je v nebesa.
Še zadnjič zrla je
v množico ljudi,
še zadnjič videla solze,
lile so iz oči.
Tam v kotu stal si
tih in miren,
bil si skromen,
a pretežno veren.
Nasmehnila se je
še zadnjič,
pojenjale so moči,
obrisala je solzo,
s tvojih oči.
Čez trenutek
vsega konec je bilo,
zdaj tudi nebo
je jokalo.
Pritekel k njej si,
ves nemočen,
kričal, jokal,
bil ves si usločen.
Še zadnji dotik,
po njenih laseh,
zdaj potreben je bil premik,
zdaj spomin uhajal je na njen nasmeh.
Tišino že igrajo,
zdaj tvojo drago
v večno posteljo predajo.
Komentarji
2 odgovorov na “NJENO SLOVO”
Komentirajte
Ufff… Presunljivo. Včasih celo jaz ostanem brez besed. Tokrat sem.
res za ostat brez besed…. lepo